Na konec sveta – Epeisodia # 27 … 31
Pa še zadnji del na tem mestu …
Tokrat že tipkam v Santiagu, čeprav ne vem kako bom zadevo objavil. V samem mesti so plačljive in zastonjske WiFi povezave obupno počasne. Kjer sem pa trenutno pristal pa ne vedo za internet.
OK, pa po vrsti.
Na konec sveta – Epeisodia # 21 … 26
Evo me ponovno.
Šest dni mine takoj.
Danes je nedelja, so me spomnili. Kar nekako izgubiš občutek za dneve. Ko vidiš, da trgovine ne delajo tako kot običajno šele reagiraš.
Sem prvi dan aktivno v Galiciji. V Galicijo sem sicer vstopil včeraj in v prvi vasi, O Cebreiro, tudi prespal. Ampak gremo po vrsti.
Na konec sveta – Epeisodia # 14 … 20
No, pa sem si spet vzel cas za vas.
Vceraj sem prisel v Leon, danes pa ga ze zapustil. Med tem mo se nismo brali sem dobil notri tudi tisti izgubljeni dan, ki sem ga ‘prigaral’ na zacetku.
Se pa vceraj tudi postavljal rekorde – 39 km in se kakih 5 km po Leonu ko smo iskali prenocisce.
Na konec sveta – Epeisodia # 3 … 13
Majda je prav ugotovila.
Kaj hitro me je minila volja za zabavo drugih.
Ko zjutraj odideš na pot, ko je še tema ter hladno in da tako nekoliko okoli prineseš popoldašnjo vročino, ti sicer na koncu ostane precej časa. Nekaterim ‘tasitnim’ sem poslal preko telefona.
Na konec sveta – Epeisodia #2
Ponoèi je na sosednji postelji spala ženska in tako smrèala, da ji Boris ne seže dokolen. Tudi takrat ko je najbolj delaven. Ko sem iskal èepke za ušesa,ki sem jih izmaknil Mateji, sem nekomu prevrnil ene kastrole. Zanimivo je bilo poslušati besede v veè jezikih. Nisem niè razumel (kletvice sigurno niso bile, ker je bil blizu sveti prostor). Potem pa tudi slišal nisemveè.
Na konec sveta – Epeisodia #1
Vstajanje zgodaj.
Že zdaj je vroèe kot pred vrati pekla.
No, izkaže se, da je zunaj prav prijetno.
Iz kraja proti današnjemu cilju peljeta dve poti. Ena ‘izi’, èe je slabo vreme, druga pa menda fina. Grem tam, kjer gredo vsi, torej po oni, ki ni izi.
Na konec sveta – Prolog
Campus stellae ali po naše zvezdino polje, je mesto kjer je davnega leta 813 pastir iz Galicije opazil zvezdo, ki je sijala na neko polje. Tamkajšnji škof Teodomir je dal raziskati to polje in odkrili so marmornato grobnico in napis na njej je razodel da tam počiva ‘Jakob, sin Zebedeja in Salome’. In kraj je dobil ime Compostela, kakor je komu ljubše, po campus stellae (zvezdino polje) ali po campus tellure (polje z grobiščem).
Danes pa ga poznamo pod imenom Santiago de Compostela (Santiago = sveti Jakob).
Tako nam pravi legenda.
Opojno testiranje
Ne spomnim se kdaj sem nazadnje poskusil preveč kapljic alkohola. Morda lansko poletje, zima je že mimo …
Saj ne da ni bilo prilike. Bili so pikniki, bilo je še več drugih prilik, pa nisem. V bistvu sem delal poizkus. Ostali so normalno uživali dobrote na žaru, pred tem seveda borovničke, med jedjo velika večina pivo, na koncu pa vsi vino.
Sicer je bilo tudi nekaj izjem. Nekateri, predvsem pa nekatere, so bili prostovoljno ali proti svoji volji, vozniki.
Ni bilo prvič, da na kakšnem žuru nisem poskusil kapljice alkohola. Zato sem ob takih priložnostih opazil, da so nekateri pivci ob koncu izgledali trezni, nekateri pa tako rekoč pod mizo. Zakaj?
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo