Camino 2016 – Mozárabe Sanabrés
Dan #25: Olleros de Tera – Mombuey
Danes lahko povem le to, da sem pristal v kraju Mombuey, 10 km pred jutranjim načrtom.
Zjutraj me je zadržal nočni dež in sem krenil precej po sedmi uri.
Vse se je zamaknilo.
Camino 2016 – Camino Mozárabe Sanabrés
Dan #24: Tábara – Olleros de Tera
Ako bo kdo hodil za mano … obvezen postanek v kraju Tabara … v Albergue de peregrinos de Tabara … odprt celo leto … cena ‘donativo’.
Hospitalero vas sprejme pri vratin … drugi dan se poslovi, obvezno s fotografijo. Pripravi še večerjo, zajtrk, opere cunje vsem, ki to želijo in vsakomur da darilo.
Ti se mu oddolžiš z ‘donativo’ prispevkom.
Camino 2016 – Camino Mozárabe Sanabrés
Dan #23: Granja de Moreruela – Tábara
Vidim, da ste že kar naveličani.
Kar utihnili ste.
Sedaj pa sta še na vrsti sobota in nedelja. 🙁
Kakorkoli.
Danes sem zavil levo. V Sanabrijsko hribovje.
To je bila sicer vedno prva izbira, čeprav me tudi mika preveriti ali so poleg Cruz de Ferro še vedno moji kamni.
In tudi vašega mnenja sem si zaželel.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #22: Montamarta – Granja de Moreruela
Granja de Moreruela.
Danski princ, se še vedno sprašuje, ali levo, ali desno?
Današnji dan je za pozabit.
Sploh pa ne vem kaj vam naj zaupam.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #21: Zamora – Montamarta
Stojim na začetku glavne ulice v pueblo.
Sonce za mojim hrbtom in sence že rahlo padajo s leve proti desni.
Vročina, psi in mačke se hladijo v sencah, nihče se ne zmeni zame.
Nekaj nedefiniranih oseb se umika z ulice
Ura je točno opoldan (Garry Cooper – High Noon).
Potreben sem hladne pijače.
Pogled išče ustrezno stavbo, kjer bi se dalo potešiti žejo.
Leva roka počasi zdrsne v levi žep, prsti občutijo okrogle srebrne kovance (Clint Eastwood – For a Few Dollars More). En bo dovolj, morda dva, če kozarec piva ne bo dovolj.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #20: El Cubo de Tierra del Vino – Zamora
Zjutraj so štorklje brusile svoje kljune, ko sem zapuščal vasico z do sedaj najdaljšim in najbolj obetajočim imenom. Sonce se je že kazalo tam daleč na desni strani, nebo je bilo že modro z belimi tančicami. To bo najbrž dober znak kar se tiče vremena.
Včeraj sem imel voljo pohajkovati po vasi z dvema baroma, da bi preveril upravičenost imena vasice, ampak tako sam samcat nekako ne gre. Če bi šel sam popit steklenico vina (v trgovini manjše količine ne moreš kupiti), bi takoj dobil status kroničnega pijanca (po g. Ruglju). Drugače je, ko je družba. Po drugi steklenici si še vedno zmerni pivec. Ker svojega statusa nikakor nisem želel pokvariti, sem šel zgodaj spat. Sonce je še vedno sijalo.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #19: Salamanca – El Cubo de Tierra del Vino
Danes je sledila še ena dolga etapa s kar konkretnimi kilometri. Po vodniku 35 km, a izkazalo se je kar za skoraj eno uro več.
Salamanco sem zapustil nekaj po sedmi uri. Mesto je pusto, popolnoma drugačno kot včeraj popoldan. Velika mesta so mi zoprna, običajno take etape končan v prvem prenočišču izven mesta. Včeraj sem se zadržal le zaradi spremljajoče skupine.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #18: San Pedro de Rozados – Salamanca
No, pa je prišel dan, ko sem prišel v Španijo in začel hoditi proti domu.
Sem na pol poti kar se tiče dni, verjetno je tudi kilometrov pol. Bojan vodi administracijo km kolikor vem.
Sedaj sledi žalostna novica.
Koncerta na Plaza Mayor v Salamanci danes ne bo. Oder sicer še stoji, otroci skačejo po njemu. J.R.Baule pa nekje pije vino.
Koncert je imel namreč včeraj in ne danes.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #17: Fuenterroble de Salvatierra – San Pedro de Rozados
Naporen večer je bil včeraj.
Ko sem se prestavil v sosednji pajzl, je bilo tam prav veselo.
Po pričakovanjih.
Bejba srednjih let je igrala na kitaro okoli nje pa šop kosmatih dedcev žuljavih nog. No tudi bejbe so bile vmes. Kakih deset komadov z mano vred.
Spodobilo se je, da sem šel nazaj ven in se vrnil s steklenico vina in požel vsesplošno odobravanje prisotnih, čeprav te kapljice ni bilo ravno v pomanjkanju v tem prostoru.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #16: Baños de Montemayor – Fuenterroble de Salvatierra
Vendarle dan brez dežja.
V albergu sem zjutraj ugotovil, da smo prespali samo štirje.
Štirje pogrinjki so bili tudi pripravljeni za zajtrk.
Jest smo prišli le trije.
Nova v skupini Eda (ponavlja VdlP), ki je doma ob Bodenskem jezeru, Karl Heinz in jaz.
Manjkala je Daniele. Hm … hmm … in še enkrat hmm …
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo