Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #19: Salamanca – El Cubo de Tierra del Vino
Danes je sledila še ena dolga etapa s kar konkretnimi kilometri. Po vodniku 35 km, a izkazalo se je kar za skoraj eno uro več.
Salamanco sem zapustil nekaj po sedmi uri. Mesto je pusto, popolnoma drugačno kot včeraj popoldan. Velika mesta so mi zoprna, običajno take etape končan v prvem prenočišču izven mesta. Včeraj sem se zadržal le zaradi spremljajoče skupine.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #18: San Pedro de Rozados – Salamanca
No, pa je prišel dan, ko sem prišel v Španijo in začel hoditi proti domu.
Sem na pol poti kar se tiče dni, verjetno je tudi kilometrov pol. Bojan vodi administracijo km kolikor vem.
Sedaj sledi žalostna novica.
Koncerta na Plaza Mayor v Salamanci danes ne bo. Oder sicer še stoji, otroci skačejo po njemu. J.R.Baule pa nekje pije vino.
Koncert je imel namreč včeraj in ne danes.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #17: Fuenterroble de Salvatierra – San Pedro de Rozados
Naporen večer je bil včeraj.
Ko sem se prestavil v sosednji pajzl, je bilo tam prav veselo.
Po pričakovanjih.
Bejba srednjih let je igrala na kitaro okoli nje pa šop kosmatih dedcev žuljavih nog. No tudi bejbe so bile vmes. Kakih deset komadov z mano vred.
Spodobilo se je, da sem šel nazaj ven in se vrnil s steklenico vina in požel vsesplošno odobravanje prisotnih, čeprav te kapljice ni bilo ravno v pomanjkanju v tem prostoru.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #16: Baños de Montemayor – Fuenterroble de Salvatierra
Vendarle dan brez dežja.
V albergu sem zjutraj ugotovil, da smo prespali samo štirje.
Štirje pogrinjki so bili tudi pripravljeni za zajtrk.
Jest smo prišli le trije.
Nova v skupini Eda (ponavlja VdlP), ki je doma ob Bodenskem jezeru, Karl Heinz in jaz.
Manjkala je Daniele. Hm … hmm … in še enkrat hmm …
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #15: Jarilla – Baños de Montemayor
Danes sem bil zadnji dan v Extremaduri.
Po njej sem hodil vse od takrat, ko sem v njo stopil na koncu vasi El Real de la Jara v Andaluziji.
To je bilo potem, ko sem se mastil pri Penelopini družini.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #14: Galisteo – Jarilla
Na … pa je mimo.
Današnji dan namreč. Je bil dolg ko … ko …
Ste mislili, da ne bo danes teksta. Napaka …
Po dolgem času zjutraj sije sonce. Skoraj ne morem verjeti.
Nekaj dnevno hojo po Calzadi Romana zamenja jutranja hoja po Calzada asfaltna. 10 kilometrov. Lotila sva se je Manuel in jaz, drugi, kolikor vem iz včerajšnjih pogovorov, čakajo na taksi, da ji prepelje na tej razdalji do Carcabosa.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #13: Cañaveral – Galisteo
Najprej včerajšnji večer.
Pozno zvečer sta prihodila Gido in James (Irec iz Anglije). Hoditi sta morala okoli 50 km, ker je bil en alberge vmes zaprt. Ona dva sta dan pred tem žurala v Caceresu, Gido z onima dvema Rusinjama, James pa kar tako. Lep zalogaj. Še taxija se ni dalo nikjer poklicati.
Imeli smo tudi večer slovesa. Gido namreč odhaja domov. Ne spomnim se ali sem že omenil, da žena pričakuje otroka, on pa je nameraval hoditi samo do Salamance. Še tri dni ima in bo preskočil dve etapi (z avtobusom) in potem še dva dni hodil do Salamance. Zadnje dni je tako govoril samo o tem.
Srečno Gido!
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #12: Casar de Cáceres – Cañaveral
Fotografije znova laufajo. Tudi one za nazaj.
Casar de Caceres sem zapustil navsezgodaj.
Alberge kjer sem prenočeval, ni bil kdo vekaj.
Danes imam novo vojsko in so nova pravila.
Prav vsi so vstali kmalu po šesti uri in bili ob sedmih pripravljen.
Manjkala sta le Dorothy in Klaus. Morda bosta res šla v Oz.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #11: Aldea del Cano – Casar de Cáceres
Prenočeval sem v neki zakotni vasici v albergu z 9 posteji.
Ko sva z Gidom, Nemcem, vendarle prikorakal do njega sva našla samo še tri proste postelje. Za nama je prihodil še tisti moj yogi in bili smo popolni.
Kasneje sta se še pojavili dve Rusinji … mladenki … in je bilo že kar tesno.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #10: Aljucén – Aldea del Cano
Včeraj me je celi popoldan pralo, v albergu me je pričakal topel kamin. Hospitalero je tekom noči poskrbel, da so bile zjutraj vse cunje suhe.
Od vseh.
Eden od najbolj prijaznih albergov do sedaj.
Zjutraj sem bil pripravljen že pred sedmo, a me je hospitalero zadržal in na vsak način sem moral pojesti zajtrk, ki mi je bil dodeljen.
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo