Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #09: Torremejía – Aljucén
Še kar dežuje.
Dopoldan sicer ni, bilo pa je oblačno in jasno. Vsake toliko časa.
Vreme se ni znalo odločiti.
Zjutraj je bilo treba takoj na asfaltno cesto proti Meridi. Nameraval sem iti do tja in tam ostati. Da si malo pogledam camino še iz kulturne smeri.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #08: Villafranca de los Barros – Torremejía
… žal mi je ker sem te zanemaril, pa ne bi smel … mislil sem ves čas, če to kaj odtehta …
Deževni dan. En dan prehitro po vremenski napovedi.
Ne kakšen naliv, ampak tisti fini dež, ki ti pride vsepovsod.
Iz mesta sem hitro in znajdem se med vinogradi.
Iz alberga je prvi krenil možakar, ki ima brado do pasu, tanek kot vžigalica in hitrejši od mene.
Vse ostale sva pustila zadaj.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #07: Zafra – Villafranca de los Barros
Danes je bil en takšen dan, ki se bo hitro pozabil.
Šlo je bolj za taktiziranje kako premagati razdaljo do Meride, ob kateri skoraj ni prenočišč. Če pa so, je treba zaviti daleč s poti in se potem vračati nazaj. To daleč s poti pomeni 4 km tja in spet nazaj. Kot da že ne bi bilo dovolj originalne poti.
Kako se bo taktika obnesla bom videl jutri. Do Meride je okoli 45 km. Kdo ve ali me bo premamil zadnji alberge 14 km pred Merido.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #06: Fuente de Cantos – Zafra
Tudi danes nekoliko kasneje krenem.
Na sporedu imam 26 kilometrov. Moči moram šparati za kasnejše etape, ki bodo kaj kmalu tu. Že jutri se mi obeta 36 km, potem 34 in naprej temu podobno.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #05: Monesterio – Fuente de Cantos
Včerajšnje sonce in tudi kilometri so me zdelali kar konkretno.
Ker je bil danes v načrtu 20 kilometrski sprehod, sem zjutraj poležaval. Šele ob osmih sem se odpravil, ko je ravno pričelo kukati sonce na vzhodu.
Tistm, ki še ne veste. Tukaj sonce vzhaja dve uri kasneje (in tudi zahaja) kot pri nas zaradi časovne razlike. Kazalci na uri pa kažejo enako. Na začetku vse skupaj malo zmedeno, potem pa gre.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #04: Almaden de la Plata – Monesterio
Da je bil ponovno en lep dan, ne bom ponavljal.
Na začetku je bilo morda prisotnih nekoliko negativnih sil, ker je bilo potrebno prekoračiti točko, ker je bila lani sprejeta odločitev za nazaj domov.
Včeraj popoldan sem na koncu hodil skupaj z tisto najstarejšo gospo iz Belgije in Parižanko, kateri ne zmanjka moči … Sophie, zdaj se že tikava. S starejšo damo se bova razšla, ker bo danes prehodila samo 16 kilometrsko,jaz pa jih mislim dodati še nekaj preko 20.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #03: Castilblanco de los Arroyos – Almaden de la Plata
Današnji dan je imel dva obraza.
Ne moreš vedno dobiti najlepši ali najslabši dan. Kdaj pa kdaj se zgodi, da je ta nekaj vmes. Ta dan je bil takšen.
Prva polovico poti je bilo potrebno hoditi po asfaltni cesti in to 16 kilometrov.
Naporno, zelo naporno. Ni se mi ljubilo niti fotoaparata uporabljati.
Druga polovica je pa druga zgodba. V celoti prekaša včerajšnji dan.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #02: Guillena – Castilblanco de los Arroyos
Drugi dan je za mano.
Ko bi bili vsi dnevi takšni.
Sanjski dan. Kilometrov (pre)malo.
Nekoliko pred sedmo sem startal, tema je bila kot v rogu, večina v albergu je še razmišljala, ali vstati ali ne.
Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #01: Sevilla – Guillena
Tako, nastopil je dolgo pričakovani dan.
Včeraj sem se cel dan vozil na startno mesto. Z vlakom, kombijem, letalom, ponovno z avtobusom in na koncu še nekoliko peš.
Takšna potovanja poznate, zato o tej aktivnosti toliko.
V nastavitvenem hostlu/albergu sem se zadržal le toliko, da sem dobil ključ, ki mi bo pomagal izven voznega reda alberga priti v zgodnjih urah do postelje. Na letališču sem kupil steklenico žlatnega vina in sem se z njo odpravil do katedrale. Pred njo sem bil zmenjen z Raulom. Raul je tip, ki pred katedralo igra perfekten blues … kitara, orglice, boben … one man bend. Našel sem ga lani ko, sem čakal na letalo in si lizal borbene rane, ki so me neplanirano usmerile domov.
Camino 2016 – Via de la Plata
Sprašujete, zakaj se je tako pomembno vračati nazaj.
Nazaj na iste poti.
Veliko poti je še, ki jih nisem nikoli prehodil in še več, ki jih nikoli ne bom.
Zakaj mi je zaključek poti v mini vasici na koncu sveta, Muxia, bolj pomemben od točke kjer vsi drugi zaključijo poti na Caminu, v Santiagu de Compostela?
Zakaj se sploh vračati na mesta kjer si že tolikokrat pustil svoje sledi, žulje, misli, kletvice, molitev, smeh, solze …
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo