Via Sancti Martini – Dan #06: Murska Sobota – Radenci

Včeraj sem imel večerni sprehod po osvetljeni Murski Soboti.
Po sprehodu pa večerjo s svojo dopoldansko spremljevalko. Ne spodobi se, da se razideva po tolikšnem času, sredi dneva in sredi polj.

Povratek do mojega prenočišča je obetal jutranjo meglo.

In je zjutraj tudi bila z vidljivostjo nekaj metrov. V tej megli sem na celotni poti skozi Soboto od Nemčavcev na zahodni strani in nekoliko pred Krogom na vzhodni strani, našel samo štiri oznake, ki so govorile pa kateri poti se hodi. Uf, ne zavidam bodočim Francozom, Italijanom in našim pohodnikom seveda. Sicer je v zelo dobrem vodniku pot opisana zelo lepo, a kaj ko ga običajno nimaš kar naprej v roki.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Dan #05: Dobrovnik – Murska Sobota

Ko odideš na takšno pot, se tvoja nemarnost povečuje.
Ne mislim to, da se v celoti zanemariš.

Najprej bi se vsak dan bril, imel vsak sveža oblačila. Potem ugotoviš, da so vse te stvari pogojene z dodatno težo v nahrbtniku. Iz tega razloga odvečne stvari ostajajo za tabo v prenočiščih ali smetnjakih. Ko pa si že stari maček, jih sploh ne vzameš več s sabo. In zato postajaš vsak dan večji klošar.

Spal sem v vaški gostilni s prenočišči. Ker ni ravno velik naval gostov in so mi sobo začeli greti malo pred mojim prihodom. Zato so radiatorji mlačni in si nisem smel oprati pohodnih hlač. Samo malo ‘potavečem’, saj bodo v redu.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Dan #04: Szomoróc – Dobrovnik

Danes je bil dan sonca in cerkvic.
Zato bodo tudi prevladovale njihove fotografije.

Pravzaprav niti ne vem o čem naj pišem. Dan je kar naenkrat minil.
Števec se je na koncu ustavil nekaj preko 30 km, sam sem še imel kar voljo hodti dalje.
Ampak spodobi se. Zakaj?

Po Szombathelyu so se pojavile prve cekve-ice sv. Martina ob poti.

Hišni gospodar, kmetije kjer sem prespal, me včeraj in danes prepričeval madžarsko in nemško, da moram vsekakor obiskati sv. Martina v Domanjševcih, v Kobilju, v Martjancih, pa za sv. Jakoba v Dobrovniku naj si vzamem čas, pa za rotundo s sv. Nikolajem v Selu, pa … pa …
To sem nekako razumel.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Dan #03: Zalalövő – Szomoróc

Danes bom bolj kratek, ker me zebe v prste.
Sedim pa za mizo, ki je vendarle prave velikosti. Vse dni nazaj je bilo vse bolj nizko kot pri nas. Mize, stoli, postelje, školjke na wc-ju … pa še bi lahko našteval. Nisem hotel izdati kaj me motilo te dni … na pa vidite … šibek sem.

Če se je moja glava včeraj še deloma upirala mojemu početju, se je danes v celoti sprijaznila in sprejela dejstvo, da je treba hoditi. Posledica tega pa je en čudovit dan, ki je za mano.

Zjutraj sem se odpovedal zajtrka, da ne bi tako kot včeraj izgubil prvo jutranjo uro. Napovedano je bilo sončno vreme in potrebno je bilo pohiteti, preden sonce zmehča ledeno zemeljski asfalt.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Dan #02: Körmend – Zalalövő

Danes je povsem drugačen dan.
Za spremembo sem vstal ob sednih.

Zvečer me je kuhar namreč prepričal, da mi bo pripravil poseben zajtrk, ta pa je ob pol osmih.

Ok, danes imam cca 8 km manj in sem si privoščil. Spanec in zajtrk.

Tako radodaren pa je bil zato, ker sem včeraj natakarju v čardi težil, da naj ne nosi jedilnika, ampak naj mi prinese tisto kar si bo šef kuhinje naredil zase.
V tej čardi je angleščina laufala, no pa malo nemščina, no pa še malo roke …
Ne me vprašati, kaj je naredil, je pa bilo super. Potem pa cena 8€, manj kot peregrino menu v Španiji.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Dan #01: Szombathely – Körmend

Sem nameraval pisati že včeraj.
Pa me je vino prevaralo.

Do Szombathelya sem se pripeljal z vlakom.
Ves čas na vlaku sem bil modro tiho, sploh po madžarskem delu in bral knjigo ki sem jo pograbil zadnji trenutek doma. Tisto, ki sem se jo najbolj izogibal.

V Szombathelyu sem naprej uredil spalne zadeve in potem šel iskat bankomat, da dobim njihove cekine. Nekoč sem pisal kako sem v Bayonu kupoval karto za vlak za Saint Jean Pied de Port v 121 korakih in sem bil prepričan da me avtomati ne uženejo več. No, zmotil sem se. Bilo je zelo naporno.

Preberite nadaljevanje ...

Via Sancti Martini – Pot sv. Martina

Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, je bil rojen nekje okoli l. 316 v mestu Savaria (danes Szombathely).

Ko je njegov oče, ki je kot oficir za zasluge v rimski legiji, dobil posestvo v italijanskem mestu Ticinum (danes Pavia), se je z družino preselil tja.

S 15. leti je tudi sam stopil med legionarje in tudi postal častnik.

V Amiensu v Galiji (Franciji) se je njegovo življenje precej spremenilo, ko je z mečem prerezal svoj plašč na dve polovici in eno dal beraču, ki je trepetal v mrazu.

Takrat se mu je ponoči v sanjah prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.

Po tem obisku je zapustil vojaško službo, se dal krstiti in začel širiti vero.

Preberite nadaljevanje ...