Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #20: El Cubo de Tierra del Vino – Zamora
Zjutraj so štorklje brusile svoje kljune, ko sem zapuščal vasico z do sedaj najdaljšim in najbolj obetajočim imenom. Sonce se je že kazalo tam daleč na desni strani, nebo je bilo že modro z belimi tančicami. To bo najbrž dober znak kar se tiče vremena.
Včeraj sem imel voljo pohajkovati po vasi z dvema baroma, da bi preveril upravičenost imena vasice, ampak tako sam samcat nekako ne gre. Če bi šel sam popit steklenico vina (v trgovini manjše količine ne moreš kupiti), bi takoj dobil status kroničnega pijanca (po g. Ruglju). Drugače je, ko je družba. Po drugi steklenici si še vedno zmerni pivec. Ker svojega statusa nikakor nisem želel pokvariti, sem šel zgodaj spat. Sonce je še vedno sijalo.
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo