Via Sancti Martini – Dan #05: Dobrovnik – Murska Sobota

Ko odideš na takšno pot, se tvoja nemarnost povečuje.
Ne mislim to, da se v celoti zanemariš.

Najprej bi se vsak dan bril, imel vsak sveža oblačila. Potem ugotoviš, da so vse te stvari pogojene z dodatno težo v nahrbtniku. Iz tega razloga odvečne stvari ostajajo za tabo v prenočiščih ali smetnjakih. Ko pa si že stari maček, jih sploh ne vzameš več s sabo. In zato postajaš vsak dan večji klošar.

Spal sem v vaški gostilni s prenočišči. Ker ni ravno velik naval gostov in so mi sobo začeli greti malo pred mojim prihodom. Zato so radiatorji mlačni in si nisem smel oprati pohodnih hlač. Samo malo ‘potavečem’, saj bodo v redu.

Zjutraj me je današnja spremljevalka, ki je že bila v lokalu na kavi, ničkaj diskretno premerila od spodaj navzgor, ali pa obratno in zavila z očmi. Ja, pa kaj bi rada, še vedno sem pujs. Na hlačah je res precej blata od minulih dni. Ampak obleka ne naredi človeka, so me učili.

Nazadnje sva se srečala lani za slabo uro, ko mi je postregla s kavo, ko sem tukaj mimo hodil po Jakobovi poti. Pred tem pa vsaj sto let ne. Pred temi sto leti sva se dobivala, ko sem bil tukaj med osnovnošolskimi počitnicami, in še kdaj kasneje. Evo, toliko lahko povem.
“Koga pa briga, kdo hodi s tabo.”

Z mano je hodila do Bogojine, do Plečnikove cerkve, ko je ugotovila, da še vedno nisem, nisem … karkoli kar lahko sami pomislite.

Za začetek sva morala zagrizti v strme Boršove Gorice.

Prvi malo daljši postanek je bil že čez slabo uro pri Bukovniškem jezeru. Ob Vidovem vodnjaku in kapelici sv. Vida se križata dve energetski črti, ley lines, zmajevi črti, kakor je komu ljubše. Za vse tiste, ki date kaj na to, v informacijo. Za moj okus močnejši kot na Ptujski gori.

V se do Bogojine sem jo vlačil po vseh mogočih vinogradih, po blatu, med robidovjem, ko je bilo najbolj zoprno, tudi sladko govoril, samo da ne bi začela trezno razmišljati. Ni mi šlo. V lokalu pred Plečnikovo cerkvijo sva točno opoldan družno ugotovila, da je bolje da najdeva termin za en vsakdanji zmenek.

Še dobro da je bilo tako. Od Bogojine dalje imajo kraji zelo pomenljiva imena: Džubanov Breg, Vučja Gomila, Ambruzov Breg, in še cel kup teh Bregov. Med vsakim Bregom pa take ali drugačne Grabe. Breg pomeni hoja gor, Grabe pa hoja dol, po mokrem listju, blatnem kolovozu, med suhim robidovjem in …

Štiri ure sem potreboval do Moravskih toplic, zatem pa še uro do Murske Sobote.

Spim v trgovskem centru. Okoli men Špar, Hofer, Kratohvil … skratka ni da ni.
Toda vino ni več tako ukusno kot je bilo v tistem madžarskem snegu, blatu …

Jutri imam še 16 kilometrski sprehod do Radenc, potem pa domov.
Dolžnosti kličejo.

Statistika: 40 + 32 + 30 + 32 + 31 = xx km