Via Sancti Martini – Dan #06: Murska Sobota – Radenci

Včeraj sem imel večerni sprehod po osvetljeni Murski Soboti.
Po sprehodu pa večerjo s svojo dopoldansko spremljevalko. Ne spodobi se, da se razideva po tolikšnem času, sredi dneva in sredi polj.

Povratek do mojega prenočišča je obetal jutranjo meglo.

In je zjutraj tudi bila z vidljivostjo nekaj metrov. V tej megli sem na celotni poti skozi Soboto od Nemčavcev na zahodni strani in nekoliko pred Krogom na vzhodni strani, našel samo štiri oznake, ki so govorile pa kateri poti se hodi. Uf, ne zavidam bodočim Francozom, Italijanom in našim pohodnikom seveda. Sicer je v zelo dobrem vodniku pot opisana zelo lepo, a kaj ko ga običajno nimaš kar naprej v roki.

Evangeličanska cerkev v Murski Soboti

Današnji šestnajst kilometrski sprehod je minil hitro in preračunano. Zaradi megle se sicer ni dalo kaj videti, sem se pa ves čas med potjo zabaval s tem, da sem med hojo računal kako pravočasno priti v Radence.
V Radencih sem bil dogovorjen ob dvanajstih. Če bi prišel do tja pred to uro, bi se moral potikati po kraju v neprijaznem vremenu, v kolikor bi zamujal, bi bil deležen duhovnih vaj o … o … vsem tistem kar ne poslušam najraje.

Radenci – cerkev sv. Ane v parku

Kakšna je pot?
Skozi Mursko Soboto, nato skozi Krog, za njim po 4 km dolgi ravni cesti vse do Tišine je asfaltna cesta z čisto ozko bankino. Verjetno jo bom hitro pozabil.
Kmalu za župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva v Tišini pot zavije na travnik in med polja vse do reke Mure. Travnati nasip na levem bregu Mure, vse do Radencev, pomaga pozabiti na asfaltni del do sem.

Na dogovorjeno mesto sem prihodil točno opoldan.
Duhovnih vaj ni bilo.
Bilo pa je obilno kosilo. Za vse dni nazaj.
Za to se moram zahvaliti mojima dobrotnikoma, ki sta prišla po me.

…

Se nadaljuje … 🙂