Via Sancti Martini – Dan #07: Radenci – Sv. Trije Kralji v Slovenskih Goricah

Ponovno na poti.
Potrebno je prehoditi preostali del poti do Maribora, ki sem jo prekinil nazadnje.

Radenci so kar živahen kraj, ki mi niso najbolj ustrezali, in sem jo zato takoj mahnil naprej. Prvi postanek sem imel že kar kmalu.
Na Kapelskem vrhu.
Pa ne kar tako.

Tukaj je namreč svoje dni hodil že Atila, tisti slavni ‘bič božji’, ki ga je ta kraj tako očaral, da si je tu dal postaviti grad z trojnim obzidjem. In kot se spodobi, je dal v ta grad prenesti svoj velik zaklad.

Vhod v ….

Kljub temu, da ga je ta pokrajina tako očarala, je moral Atila oditi naprej svoji slavi naproti. A kraja kjer je stal grad in zaklad v njemu,se je držalo prekletstvo, tako da je bil nedostopen, vse do takrat dokler niso postavili cerkvice na Kapeli.

Ves čas pa je ljudi, od blizu in daleč, buril zaklad, zato so ljudje kopali in kopali … in še kar kopali, a grad se je s svojim bogastvom pogreznil daleč v globino matere zemlje, tako da še ostaja danes nerešena uganka.

Jaz sem našel nekoliko drugačne zaklade

Da pa ne bi prekopana zemlja šla v nič, so vse na okoli posadili vinsko trto in se vrnili k delu, ki ga je opravljal že naš praoče Noe.

Sodobni domačini so po teh krajih speljali sprehajalno pot, ki traja nekje okoli tri ure hoda. Ni mi pa uspelo zvedeti, če je v ta čas vštet tudi čas za iskanje zaklada in drugih skrivnosti.

Po sprehodu na romantičnih krajih je bilo treba hoditi. Najprej en asfaltni zalogaj skozi Sveti Jurij ob Ščavnici, zatem po mehkih poteh ob Blaguškem jezeru in med polji in po gozdu vse do Peščenega Vrha. Dolžina je precej daljša kot sem kalkuliral pred odhodom.

Tudi tu okoli imajo precej sprehajalnih poti. Eno sem okusil, ‘Klopotčevo učno in sprehajalno pot’. Sprehajanja učenja po njej nisem bil nisem bil deležen, ker me je vso pot od Peščenega Vrha in vse do Cerkvenjaka gnal hud kuža. Tu sem mu ušel v lokal na ‘cafe americano in bocadillo’.

Za Cerkvenjakom

Sledil se nekoliko daljši odsek med vinogradi, travniki, njivami in gozdu … vse po asfaltni cestici … do Negovskega jezera. Dan se je že nagibal večeru in v tem zapeljivem okolju sem srečal nekaj rosno mladih parov na sprehodu v nasprotni smeri od moje. Zvečer je žur v Cerkvenjaku.

Na in ob Negovskem jezeru je nekaj bivših grdih račkov H. C. Andersena. Poslikam jih, razpošljem, potem pa naprej.

Nekoč grdi raček

Pot je bila dolga, dan kratek in lovila me je noč in bilo treba poskočiti skozi gozdne dele. Mi je kar ustrezalo, da je bil v Negovi grad zaprt. Dnevna svetloba se je končala pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih Goricah. Tam sem tudi končal današnji dan.

Konec dneva – Sv. Trije Kralji

Domačini, kjer prenočujem so bili že kar nestrpni, kje hodim. V Cerkvenjaku sem jih poklical in bojim se, da sem pozabil povedati, da hodim peš. No, sedaj pa vedo.