Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #05: Monesterio – Fuente de Cantos

Včerajšnje sonce in tudi kilometri so me zdelali kar konkretno.
Ker je bil danes v načrtu 20 kilometrski sprehod, sem zjutraj poležaval. Šele ob osmih sem se odpravil, ko je ravno pričelo kukati sonce na vzhodu.

Tistm, ki še ne veste. Tukaj sonce vzhaja dve uri kasneje (in tudi zahaja) kot pri nas zaradi časovne razlike. Kazalci na uri pa kažejo enako. Na začetku vse skupaj malo zmedeno, potem pa gre.

Prvih deset kilometrov se je hodilo po travnikih, pašnikih … kot da bi hodil po naših planšarijah, vendar precej nižje. Takole …

Drugi del pa je bilo enako kot da bi hodil po Toskani. Takole …

Sem pa žalosten iz dveh razlogov.

Nekam sem pritisnil računalnik in mi je počil monitor. Selotejp zaenkrat služi svojemu namenu,

Danes sem hodil sam in neizmerno užival. Žalosten pa zato, ker še vedno nisem našel Sophie, ali ona mene. Šmrc … Pa tako sem želel slišati konec poti v Jeruzalem.