Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #10: Aljucén – Aldea del Cano

Včeraj me je celi popoldan pralo, v albergu me je pričakal topel kamin. Hospitalero je tekom noči poskrbel, da so bile zjutraj vse cunje suhe.
Od vseh.
Eden od najbolj prijaznih albergov do sedaj.

Zjutraj sem bil pripravljen že pred sedmo, a me je hospitalero zadržal in na vsak način sem moral pojesti zajtrk, ki mi je bil dodeljen.

Nekoliko pred osmo sem vendarle znašel pred vrati alberga in pripravljen za nove dogodivščine.

Najprej je bilo nekaj asfalta, potem pa desno na podeželje. Vinsko trto so zamenjale oljke in živina, ki se je pasla med njimi … krave in ovce. Skoraj v vsakem grmu pa je dobesedno tičal zajec. Tisti tapravi.

Jutranje srečanje … kdo bo koga

Vreme je idealno za hojo. Sonce se prikaže izza oblakov in nato spet izgine. Ves čas se ponavlja.

Nameraval sem prehoditi okoli dvajset kilometrov, da si noge oddahnejo od zadnjih dveh dni Na predvidenem koncu v Alcuescarju sem pred albergom našel Gida, nemca, ki je edini še preostal začetne skupine.

Prenočišča so bila v samostanu (donativo) in mu ni šlo v glavo, da bo treba do prvega bifeja in trgovine kar lep čas hoditi. Danes je sobota in je marsikaj drugače.

Ker to ni bilo za naju, sva jo mahnila naprej. V 15 km oddaljen kraj Aldea de Cano.

Ne, ni sivka v Provansi … samo plevel

Tri kilometrska bližnjica po cesti pred vasico, se je tako vlekla, da danes ne bo slik. Jutri planiram, zdaj pa res, 22 km do Caceresa. Bom tam nadoknadil. Danes se mi ne ljubi.

Most je lep … noge ga pa ne marajo

Ah, ja. Poleg alberga sta dva bara/bifeja. Tako da se je splačalo potegniti te kilometre.