Camino 2016 – Via de la Plata
Dan #17: Fuenterroble de Salvatierra – San Pedro de Rozados

Naporen večer je bil včeraj.

Ko sem se prestavil v sosednji pajzl, je bilo tam prav veselo.
Po pričakovanjih.

Bejba srednjih let je igrala na kitaro okoli nje pa šop kosmatih dedcev žuljavih nog. No tudi bejbe so bile vmes. Kakih deset komadov z mano vred.
Spodobilo se je, da sem šel nazaj ven in se vrnil s steklenico vina in požel vsesplošno odobravanje prisotnih, čeprav te kapljice ni bilo ravno v pomanjkanju v tem prostoru.

So pa imeli nekakšen dogovor, da se je moral vsak novinec predstaviti. Ko sem zaključil to administracijo, sem bil deležen kozarca vina, drugega pa takoj za tem, ko sem jim na moj inštrument zaigral prekmursko ‘Vsi so venci vejli …’. Vedno padejo na ta komad … zdaj že imam izkušnje 🙂

Zatem pa se je večer nekoliko zavlekel. Ni in ni hotelo zmanjkati dobre volje, pa še kaj drugega tudi ne. Z ono bejbo sva se ujela, ko sva skupaj odigrala tiste bolj umirjene. Pri glasnih nisem prišel do izraza.
Ona pa virtuoz. To ni bila samo moja ocena podprta z vinom, ampak drugače.

Na koncu je izkazalo je bejba, ga.Shonna Tucker, nekdanja kitaristka benda iz Alabame, Drive By Truckers.

Evo jo v takratnem elementu:

Sedaj je bolj skulirana in resna gospa, ki igra še priložnostno, piše pa kuharske recepte, če verjamete ali ne. Kam gre ta svet? Saj ni čudno, da ga bo vzel hudič.

Zalužil sem povabilo na koncert s strani nje in njenega moža/fanta, zato vam ni nič potrebno poskakovati in brusiti jezike. Razlog je tudi ta, da imam pet albumov njenega bivšega benda na SD kartici v telefonu.

Jutri ima Salamanci koncert J.M.Baule … španski Bob Dylan.

Naj bo dovolj o večeru.

Danes je bil lep dan. Oblačen ampak lep in prijeten za hojo. Na koncu je tudi malo posijalo sonce.

Danes sem stopil na plin. Zato da bom imel jutri čimmanj do Salamance. Zaradi zgornjih razlogov. Prekoračil sem Kastiljsko gorovje/hribovje in na Pico Duena (1169 m) naletel na ostanke snega preteklih dni.

Vrh je bil nekje na pol poti. Tako je šlo pol poti gor in potem druga polovica dol.

Zaključek današnje poti je v vasici sredi polj.

Zjutraj sem za sabo pustil Karla, nekje na pol poti do najvišje točke pa še prehitel Edo.Pri križu sv. Jakoba na najvišji točki pa spoznal Španca Ibrahima. Danes bova navijala v finalu šoanskega prvenstva. On za Barcelono, jaz za Real. Se bova imela jutri do Salamance kaj za pogovarjati.
Kje sta ostala pa Shonna in njen tip pa ne vem.

Japonec, ki se je dva dni nazaj izgubil, se je našel. Ravnokar je prišel.

Še to moram povedati. Današnja kopalnica ima jakuzzi. Še dobro da sem prišel prvi do alberga. Zdaj čakajo v vrsti, nikomur se ne mudi ven. 🙂