Camino 2016 – Camino Mozárabe Sanabrés
Dan #27: Puebla de Sanabria – Lubián
Včeraj smo sedeli sami pametni skupaj in modrovali kako danes. Hospitalero nam je govoril, da mehka varianta poti, to je tista, ki pelje po gozdu, travnikih in stezicah velikokrat poplavljena.
Poleg mehke variante pa obstaja še tista nepriljubljena varianta, po ‘careteri’, črnem in trdem asfaltu. Tudi ta je gre v skrajni sili, vendar jo je danes 30 km.
Trije smo bili in smo odločili, cesta.
Zjutraj nismo odšli skupaj, ampak v razmiku kakšnih 10 minut. To dovolj velika razlika, da se ne vidimo med seboj
Jaz sem začel zadnji in takoj po naselju zavil na mehke stezice. Bom bolj pameten od njiju. V eni uri mi je uspelo biti čisto moker in se izgubiti in spet najti, preden sem zavil na cesto. Po desetih kilometrih sem ju našel v enem hotelu ob poti, ko sta srkala kavo in se mastila z zajtrkom. Tudi oba mokra.
Zatem smo do konca tolkli asfaltne kilometre. Kaj bi govoril o asfaltnih doživljajih.
Danes sem zadnji dan v pokrajini Castilla y Leon. Jutri zjutraj vstopam v zadnjo, v Galicijo. Da je Galicija blizu se je že vonjalo ves dan. V hotelu kjer smo zajtrkovali, nam je punca povedala,da ni Španka ampak ‘Galjego’,tako da vemo. Še v enem postanku, 10 km pred koncem dneva, sem v lokalu, poleg piva, vina, kave, jamona, našel še sir iz Galicije.
Zgodbo sem nekje že napisal, ampak bom še enkrat.
Tako gre.
Mojster Mateo, ki je opremil katedralo v Santiago de Compostela, poleg ostalih, takoj na vhodnem delu postavil kipe prerokov Jeremije, Danijela, Izaka in Mojzesa (če sem pomešal koga, sorry, Danijela pa nisem).
Vsi so resni, kot se spodobi za preroke, le Danijel se smeje skoraj do ušes. Zakaj?
To so se spraševali, že ob postavitvi. Sčasoma ugotovili, da je naproti Danijela postavljen kip, ene bejbe (kraljica katere ime se ne spomnim) z bujnimi … no saj veste na kaj mislim. Drugi pa zrejo v prazno ali pa v kakega dedca.
In kdo je to poštudiral?
Se razume. Moški, … prasci nemarni … ki jim gredo samo take stvari po glavi.
Da bi taka namigovanja utihnila, so cerkveni dostojanstveniki naročili drugemu mojstru, da počasi zgladi te prsi, tako da postanejo običajne velikosti. Sčasoma, ne takoj. Mojster se je potrudil, da je dolgoooo gladil in na koncu tudi zgladil.
Kmetje, ki so cerkvi nosili davek in darila, so med ostalim prinašali tudi sir.
No, pa sem vendarle prišel do njega.
Sir tak kot ga poznamo, v hlebcih.
Po mojstrovem gladenju in tudi naslajanju … tudi on je bil moški, pras … nemarni … pa so sir malo preoblikovali in je eden dobil obliko kot jo vidite na sliki.
Tudi ime je dobil temu primerno … ‘tetilla’ali joškica po slovensko.
Nedavni komentarji
Dan #12: Güemes – Santa Cruz de Bezana
Dan #10: Islares – Laredo