Camino 2016 – Camino Mozárabe Sanabrés
Dan #32: Ourense – O Castro Dozón

Včeraj ni bilo miru, čeprav je bilo okoli alberga pokopališče.
Je bila zvečer tekma madridskih rivalov Reala in Atletika.
Pozno v noč in zgodnje jutro so rajali.

Zjutraj dežuje.
Jozef je rekel, da po dežju ne bo več hodil in bo en dan pavziral. Ima en dan kasneje od mene avion. Si lahko privošči.

Cerkvica v kraju Cea, ki je imela včeraj praznik

Odšla sva skupaj z eno Francozinji, ki pa sem jo tudi izgubil, ko sem na železniški postaji kupoval pijačo. Tu je ob sobotah in nedeljah vse zaprto. To sem že povedal.

Poskusil sem jo dohiteti, a je nisem vse do kraja Cea, kakšnih 20 km. Potem se pa tam pot razdeli v dve smeri. Morda je tudi ona kje počakala. Lilo je, kot le kaj.
Po kraju Cea se je nekoliko uneslo, ampak ne tako, da bi prenehalo. Kakšno uro in pol pred ciljem je začelo sonce sramežljivo svetiti.
Zdaj pa je ura pol devet in še kar sije. Čuden ritem ima.

Samo za osvežitev zelene barve

V albergu imam same tuje obraze. No, je pa nekaj takih, ki sem jih že davno prehitel. Sedaj so se pa oni znašli pred mano tukaj. Tudi to je čuden ritem.

Mi je pa zelo nerodno, ko odlagam in spet jemljem svoje čevlje, na zato določenem prostoru, ker zelo odstopajo po izgledu. Večina ostalih je novih, lepo namazanin, skratka vzdrževani kot se spodobi

Nekoliko mlajši ‘horrero’

Do konca še imam nekaj preko 60 km in tri dni do aviona.
Mislim, da bo šlo.

Tik pred današnjim ciljem

Še tri dni in toliko km … iz lokala