2016 – Camino de San Salvador
Dan #01: Leon – La Robla

Skoraj sem že pozabil, da tukaj sonce vzhaja precej pozno. Ura je sedem in še nikomur se ne mudi vstati, a je bilo treba. Okoli osme ure smo se pobrali iz alberga.

Spal sem v albergu San Francisco de Asis. Ko sem nazadnje spal tukaj je bilo na stenah ogromno slik rokometašev iz Celja in Ademarja iz Leona. Obojim v zadnjem času ne cveto preveč rožice, zato ni več ne prvih, ne drugih.

Sledil je obvezen obisk leonske katedrale, zatem pa je bilo potrebno dati pot noge.

Santa Maria de Leon

Do pregrešno dragega hotela Parador sem hodil po mojem caminu in Caminu Frances, potem je bilo potrebno oditi po svoje, vsi levo, le jaz sam desno.

Asfalt in beton po ulicah Leona, skupaj osem kilometrov, vse do satelitskega naselja Carbajal de la Legua. Šele tukaj se začne tisti pravi camino. Tukaj se asfalt spremeni v tisti škripajoči pesek pod nogami, v prašni kolovoz in pešpot skozi hrastove gozdove.

Preden sem zavil z asfalta, sem zavil na ‘cafe americano’, ‘bocadillo’ in še JUPI je sledil.
JUtranje PIvo, da ne bo preveč vprašajev.

… ko zmanjka JUPI-ja … pa takole

Cascantes je bil prvi kraj kjer je bilo mož ponovno kaj popiti. Vmes so sicer bili potočki in izvirčki, toda v tisti vročini bi se vse drugo bolj prileglo kot voda. Cena jutranjega poležavanja.

Kar nekaj konkretnih vzpončkov je na poti. Priprava na prihajajoče dni, ko bo treba preko Kantabrijskega gorovja na drugo stran do Ovieda. Sonce pa je žgalo tako, sem sklenil skrajšati današnjo etapo za deset km in to porabil za poležavanje v tistih nekaj senčkah, ki sem jih našel. Bom kako spravil notri manjkajoče.

Končal sem v La Robli ob šestih zvečer. Uf, kako jeb… etapa za prvi dan.

Je bila pa zanimiva ugotovitev, potem ko sem med bocadillom in JUPIjem privezal na nahrbtnik jakobovo školjo, sem slišal ne vem koliko ‘Buon camino’-v. Prej pa ne. Bolj kot je ta poskakovala, bolj so se jim svetile oči. Meni pa tudi.

… bil je moški …

Alberge fin, notri pet ljudi. Malo smo se ovohavali in ugotovili, da Italijan iz Vareseja, Kubanka iz hmmm… iz Kube in moja malenkost imamo podobne načrte. Bomo zato jutri hodili skupaj. Sicer je bil v igri še en Španec, a ko je ugotovil, da je naša norma vsaj 25 km, še raje pa 30, nam je povedal da nismo normalni. Nič hudega, to je tako ali tako res.

Potem pa smo imeli spoznavni večer z večerjo in vinom. Spoznali smo se tako dobro,da to tipkam že precej po pol noči.

Jutri bo strm dan. Upam da bo vse v tako kot mora.

PS: Manjka še uvod … da vam bo bolj jasno kje sem … bo kmalu 🙂