2016 – Camino de San Salvador
Dan #05: Mieres – Oviedo

Zadnjih dvajset kilometrov Camina del San Salvador je minil nekoliko težje kot smo pričakovali.

Gorski del nam je pobral več moči, kot pa smo si želeli priznati. Za nameček so na tej razdalji trije prav zoprni vzponi. Takšni, da ko komaj prisopihaš na vrh z vso kramo, te takoj naženejo navzdol na enako višino na kateri si začeli.

Ko so hodili peregrini na tej relacijo od Leona do Ovieda, so morali biti pravi atleti, ali pa so porabili precej več časa kot smo si ga dodelili mi trije. Ko so se prebili preko Kantabrijskega gorovja v Ovide, ki je bilo tiste dni glavno špansko (ali kako se je pač ta pokrajina takrat imenovala) mesto, so šele prišli na začetek prve romarske poti proti Santiagu, Camino primitivo, kot jo danes imenujemo.

Stavbe modernega dela mesta smo gledali skoraj polovico današnjega časa. Stari del s katedralo se nikakor ni hotel pokazati.

Vmes smo počenjali standardne oslarije. Rabutali fige, breskve, božali mačke, Fernando celo sekal drva enemu tipu … Pot nas je peljala mimo vasi kjer je doma Fernando Alonso, voznik formule ena in ker je naš Fernando zelo glasno objemal figuro voznika, smo bili deležni prigrizka in vina. Jasno. Vsi smo bili v tistem trenutku strastni navijači voznika.

Bil je zadnji skupni dan in bolj ko se je približevala katedrala, bolj smo postajali otožni. Ve se kakšni so trenutki slovesa. Izmenjani so bili še zadnji manjkajoči podatki in obljube kako se bomo obiskali, ker nismo ravno preveč narazen.

Fernando želi obvezno obiskati Bled, ker je že toliko slišal o njem. Za Taimi si pa moram rezervirati čas, po njeni zimski sezoni v Zermattu, da jo spremljam po slovenski Jakobovi poti. Me prav zanima, kako se bodo te obljube izpeljale.
Ah, ja. Oba imava zagotovljeno bivanje na Kubi če naju zanese tja. Na podeželju kjer so starši. Ne, camina pa nimajo.

Po obisku katedrale je bilo seveda treba še narediti prestavo za publiko. Jaz sem igral ona dva plesala.

Pri katedrali se je Fernando poslovil in odpujsal novim dogodivščinam naproti. Vse dokler ga niso skrili mimoidoči in stavbe nama je mahal v slovo.
Buen camino Fernando.

Preostala dva sva poiskala prenočišče in potem oblezla ves stari del Ovieda. Obiskovala trgovine, kupovala hrano za večerjo. Uf, bilo je huje kot hoditi z žensko po nakupu cunjic.

Malo prej sva prepakirala še ostanke njene hrane v moj nahrbtnik, pred tem je bilo še obvezno oprati umazane cunje v mestni pralnici.

Jutri imava skupno pot do avtobusne postaje.
Ona v Bilbao.
Jaz po prvi poti do groba sv. Jakoba, po Camino Primitivo.

Viva Asturias!

Zadnje jutro …

Fernando je šel na … pi pi

Asturijski horrero

Oltar v katedrali

Nasvidenje …

Woody Allen in nova partnerka …

Adios Oviedo …