Na konec sveta – Epeisodia #2
Ponoèi je na sosednji postelji spala ženska in tako smrèala, da ji Boris ne seže dokolen. Tudi takrat ko je najbolj delaven. Ko sem iskal èepke za ušesa,ki sem jih izmaknil Mateji, sem nekomu prevrnil ene kastrole. Zanimivo je bilo poslušati besede v veè jezikih. Nisem niè razumel (kletvice sigurno niso bile, ker je bil blizu sveti prostor). Potem pa tudi slišal nisemveè.
Ni veè osmice na kažipotu.
Danes se je treba spustiti z 962 metrov na 497 metro. Tista vèerajšnja Komarèa je pustila posedice. Po pasjem soncu sem hodil do treh popoldan, potempa omagal cca 5 km pred planiranim ciljem.
Pa tudi zaradi vas,ko vam sedaj to tipkam. Zaradi tega najbolj.
Jutri sem imem v planu 20 km, zdaj pa je še +5.
Današnja pot je potekala predvsem po gozdnih cestah. Lepo tekoèe dol pa gor, skratka obetavno. Sem pa pozabil, bo treba tistih cca 500 m priti dol. Potem pa kar naenkrat, cap, eno uro in pol navzdol in potem v kraju Zubiri pred mostom Punte de la Rabia zaradi vas poèakal.
Tako mimogrede. Ta most se po naše imenuje Most stekline. V tistih èasih,ko so to še verjeli, so stekle živali ozdravele, èe so trikrat preèkale most.
Tako zdaj pa grem trenirat kako se pije vino. Vèeraj sem imel prvi trening – uspešen.
Poleg španskih besed Buenos dias, Buen camino, sem se nauèil prvo uporabno besedo.
Vinu se reèe ‘vino’. Èe bo šlo tako naprej, bo lahko še kaj od mene …
13 komentarjev
Stane
02.08.2013Samo da nisi ponovil tistega opojnega testiranja.
Igor
02.08.2013mi, ki sedimo v hladni senci pod staro lipo na domači rodni grudi…..mi že nismo ”krivi” za pot 8×100. Odpustek ne odpušča tvojih grehov ampak kazen za grehe.
Lepo je prebrati del tvojih misli skozi korak na poti. Le poglej na dno svojga rukzaka in vzemi Minolto pa škljoc…škljoc..
Srečno pot…Buena suerte… in piši, da vemo, da si še tam…
Lp, Igor
Bojan
02.08.2013Pa saj jedi pri nas neznosno vroce. Ob hladni pijaci in v senci z veseljem preberemo vsak stavek. Glej ,da zaradi vina ne bodo trpele vrstice.
Pa srecno napre,jaz pa grem, saj me boljsa polovica caka.
U Strama nista novo
Bojan
Majda
02.08.2013pomembna je le celota
ta je vedno v ravnotežju
eni v sečki, eni pa ….
Anica
02.08.2013Hja, pet kilometrov plus danes, pet jutri …
Pa kaj je to proti večnosti …?
Upam, da ti nocoj ob tebi speči bogaboječi sesed ne bo v spanju govoril, kot to zna naš Jure, hihihi … vse izveš, kaj nu po glavi roji, če stopiš v njegovo sobo ob enih zjutraj.
Privošči si lep večer ob vincu rujnem španjolskem, jaz ga bom pa kar tu en glažek in nate bom mislila …
Pa da bo od tegale mojega razglabljanja še kaj koristnega: pivu se po špansko reče la cerveza!
Ciril
02.08.2013Milan,menda,da je do tistih neskončnih kilometrov vinogradov še kar nekaj hoje…Torej,pot pod noge…!Korajža velja.Če kak dopisniški dan izgubiš,bomo vedeli,da si naredil 5 km več…pa srečno..!…Klobuk postrani,pa aufbiks !!!
Radovan
05.08.2013Oj,
če se ne motim v razmišljanju, se sedaj kaže napaka v pripravi na pot. Namesto “dobre” izbire nabave Xperie, bi bil boljša izbira satelitskega modema (saj se spomneš, da mi ženska ne bi mogla prodati svojega dela! 🙂 )
Če pa je vzrok mirovanja blog drug, pa to moje pisanje zanemari!
Dober korak še naprej!
Dragoc
05.08.2013No si že spil tisto vino.
Napiši taje kaj.
Borchy
06.08.2013Po več stoletij smo zadnjo nedeljo potolkli Turke sredi Celja.
Povej celi Španiji, da se z nami ne da skupaj češenj zobat. Slej ko prej pridejo na vrsto tudi oni. Vidimo se na EP v Celju.
Ne pozabi nas.
Brigita (nabava)
06.08.2013Ja pa dober je, Miki kje si?
Hodiš, ajaš, si v vinogradu, testiraš vino, ali veliko moliš,… imaš žulje, se čevlji dobro držijo?
Pazi na sebe, počasi se še vedno daleč pride.
Nevenka
08.08.2013živjo božjeeeeeeeeeeeepotnik, tud men vse dol teče, doma, v službi…. drži se
dvojni kmet
10.08.2013Topijo se grehi in špeh.
Drži se.
majda
11.08.2013Zdravo
Hitro mine,tistim .ki delamo in onim ,ki imajo dopust.
Kar poniknil ste,kaj je … žulji -ah ne,vročina-kdo bi zabaval ljudi,če še sam sebe zvečer človek komaj spravi v red, zdaj ko se že bliža konec poti in je ljudi toliko ,da se človeku gabi že človek nima veselja ,da bi rekel ,da je enkratno.
Vsekakor zmaga bo sladka, neizmerno,tudi po nekaj letih,pa nikar ne pripisujte vse svoji sposobnosti,zahvalite se ,da vam je bilo dovoljeno….
Z zadovoljstvom naprej….