Jakobova pot – Ogrska veja
Dan #03: Ormož – Ptuj

Zjutraj me spremlja rahel glavobol. Nobeden razlog mi ne pride na misel, kaj bi bil vzrok temu. Ko sem to zjutraj pri zajtrku omenil ob mizi, se je frendova žena samo nasmihala, ne da mi bi ponudila kakšno zdravilo. Pravi da so tu na deželi bolj utrjeni. Njen Slavc nima takšnih težav.
Bojim se, da bom moral spremeniti včerajšnje mnenje o njej.

Takoj za mestom pot zavije preko njiv v gozdiček. Pot gre za jutranji čas že kar preveč navzgor, je pa prijetna hoja po debelem listnatem tepihu. Že pri zajtrku sem bil opozorjen da bo tako do Hajndla, potem pa navzdol do Velike Nedelje. Zatem pa ena sama ravnina vse do Ptuja. Takšna, da še voda po dežju ne more odteči nikamor.

Ko se mi z vrha hribčka odpre pogled … hmmm … v dolino, je že tudi sonce kar visoko. Vse je sveže: jutro, zrak, pogled, … tako je bilo …

Grad Velika Nedelja in cerkev sv. Trojice v dolini kar vabita na ogled. Če vas kdaj zanese v te kraje, si rezervirajte čas, tega ni potrebno izpustiti.

V sosednji stavbi so mi postregli z dopoldansko pijačo, ki sem sem jo pospešeno popil, ker ni bilo primerno da bi še naprej prisostvoval zapeljevanju dveh golobčkov za sosednjo mizo. Zunaj pa rahlo presenečenje. Poti ni vodila navzdol proti železnici in potem po ravnem polju do Ptuja, ampak gor skozi vas proti vinogradom.

Naj še enkrat povem, da se mi niti ne sanja kje točno poteka pot. Vem za nekaj večjih krajev, med katerimi sem kolikor sem znal poiskal vse cerkve sv. Jakoba. Ves čas pa sledim rumene puščice in narobe obrnjene jakobove školjke. Rumene puščice se najdejo samo v gozdovih, v naseljih pa najbrž preveč težijo, da bi jih lahko risali vsepovsod. Resnici na ljubo pa moram povedati, da se da lepo iskati smer, le paziti je treba, da takrat ko ti misli odtavajo daleč stran od tebe in se velikokrat ob tem tudi izgubijo, oči in noge tega ne smejo narediti.

Se pravi, nazaj med vinograde. Sprehod po vaških cestah in kolovozih po klančku gor in klančku dol. In to neštetokrat. Med hojo ne srečujem ljudi, čeprav je kakšna hišica vsakih toliko sto metrov. Ali so vsi po službah, ali pa so vsa domača opravila že naredili. Se me pa pri vsaki hiši privošči pes z glasnim lajanjem. Sedaj me ne motijo več. So me pa motili ves čas dokler ni izginil tisti glavobol.

Kraji spet ‘bežijo’ mimo mene: Drakšl, Sodinci, Podgorci, Preclava, Tibolci …
Pot pa še kar naprej gor in dol in ko se dotakne doline, ko še ponovno vidim tisto ravnino z železniško progo se nesramno obrne nazaj na desno in ponovno gor med vinograde.

Tam za Tibolci je bil en grozen vzpon. V tisti najhujši v popoldanski vročini. Nekje na Gorenjskem sem pobral, da takemu klancu rečejo kolenogriz. Ni ga bilo konca in ni ga bilo konca. Nekoliko pred vrhom sem omagal in se razkomotil in dal v senci pod drevesom vse štiri od sebe, ter nekoliko zadremal. Bolje da nebi. Ko je bilo najlepše, se kdo ve od kod pojavi bejba v tapravih letih, oprtana z velikim košem trave in koso. Da o psu, ki je skakal okoli mene, sploh ne govorim.
Se gledava.
Jaz kot zaboden teliček, ona pa: Kaj je dečko? Utrujen? Ali ti lahko … pijačo … kaj za pod zob …

Kar na enkrat me spreleti. A tako izgleda obisk na koncu tvojih dni, tiste gospe s koso, ki je lepa kot smrtni greh.
Utrujenost me naenkrat mine. Poiščem vse najbolj vljudne izgovore za vse njene ponudbe, se zahvaljujem za njeno prijaznost in se poberem proti vrhu hriba.
Ko pogledujem nazaj, še vedno gleda za mano. Kdo ve kaj si misli o …

Na vrhu se pot spusti po gozdu navzdol. Še vedno pod vtisom prejšnjega srečanja se mi stezice zamešajo, izgubim pravo pot in se šele na travniku spodaj najdem. Uh!

Sedaj pa se vendarle znajdem na tako želeni ravnini. In imam: Strejaci, Mezgovci, Dornava, Ptuj … več kot 10 km asfaltne ceste, čas hoje pa je kot da bi hodil 100 km.

Čez dva meseca je predviden Camino Via de La Plata od Seville do Santiaga d Compostela, preko 1000 km. Leva noga ne uboga tako kot bi morala. Moral bom poslušati zdravnico. Ne samo zato, ker morda dela cirkus iz vsega.
Do takrat pa hoja do zavetnice v sosednji vasi od mojega doma.

Pot do zemljevida v novem zavihku.