Jakobova pot – Ogrska veja
Dan #06: Vojnik – Polzela

Prijetno jutro.
Pred mano je še ena ravninska etapa. Edini vzpon je na vrsti takoj zjutraj, vzpon na Sv. Kunigundo, potem pa bo potrebno prehoditi savinjsko ravnino.

S to ravnino sem se srečal prvikrat že pred precej leti, ko sem hodil po Savinjski poti. Skupaj sva hodila s sošolcem, ki mi je danes ponudil prenočišče. Povabil sem ga da mi danes zopet dela družbo, vendar moja sladka prepričevanja niso premagala njegovih spominov.

Razdalja od Vojnika preko Konjskega do Šmartnega v Rožni dolini je bila ravno pravšnja za ogrevanje pred naskokom na Sv. Kunigundo ali Šentjungert kot ji pravijo na drugi, gališki, strani. Vzpon na Šentjungert po gozdu, nekje na polovici se smer izogne najhujši strmini naravnost do cerkve tako, da na vrh prideš po cesti mimo vinogradov in vikendov.

Sledi spust do Galicije in tam do župnijske cerkve Sv. Jakoba iz 15. stoletja. Na njenem mestu je nekoč stala kapela, ki so si jo postavili rudarji. Tu je bila tudi otvoritev ogrske smeri Jakobove poti od Galicije do Ljubljane in lani od Kobilja do sem.

Ves čas z Sv. Kunigunde Jakobova pot poteka po isti trasi ko Savinjska planinska pot. Od Galicije preko zaselka Železno do Velike Pirešice ubere svojo pot, od tam naprej pa zopet skupaj do Sv. Jedrti.

Po Sv. Jedrti pa res ni bilo več drugega kot en dolgi sprehod med polji, mimo nekaj osamelih vinogradov. Ta del poti je podoben tistim dolgim ravnim etapam na španskem caminu, ko pogled upreš v tla, šteješ korake, potem jih pozabiš šteti in samo prestavljaš nogo pred nogo … toda vseeno pa ne tako dolgo.

Na Polzeli, pri mostu preko Savinje me pričaka osnovnošolska druščina … obeta se dolg izlet nazaj … hmmm … v zgodovino?

Pot do zemljevida v novem zavihku.