Končano je tretje ekipno državno prvenstvo. Nastopilo je devet ekip, kar je rekordno število, saj je na prvem prvenstvu nastopilo pet, na drugem pa šest ekip. Niti ena od ekip s prvih dveh prvenstev ni nastopila na tretjem, tako da je bilo že pred prvenstvom jasno, da bomo dobili novega državnega prvaka.

Že samo zbiranje prijav je med dopisniki dvignilo veliko prahu, kar nekaj mogočih kapetanov ekip pa je napovedovalo osvojitev naslova. Bilo je veliko skrivalnic, kar nekaj časa pa je po forumih krožila številka 2514, o kateri se je ugibalo, kaj naj bi pomenila. Na koncu se je pokazalo, da je to povprečen rating ekipe, ki jo je uspel zbrati kapetan Vlado Turičnik. V ekipi Dentacom inženiring Velenje so nastopili štirje igralci s samega vrha slovenske lestvice in glede na povprečen rating je to daleč najmočnejša slovenska ekipa, ki je nastopila na kateremkoli tekmovanju.

Prvi favorit je bil torej znan, Velenjčani naj bi pometli s konkurenco in vse razen njihove prepričljive zmage bi bilo presenečenje. Favorita za drugi dve mesti pod vrhom sta bili ekipi Anunnaki in Gatorade, vse ostale ekipe naj bi se borile za mesta 4-9.

Na koncu je največje presenečenje pripravila ekipa A-jev, družinska ekipa štirih Borštnikov, do takrat še malo znanih dopisnikov, v kateri so vsi štirje člani nastopili z začetnim ratingom. Ekipa je prikazala odlično igro in se povsem enakopravno postavila po robu favoriziranim Velenjčanom. Na koncu so zaostali za pičle pol točke, odločilen pa je bil edini poraz ekipe proti Marjanu Šemrlu na prvi deski. Takoj za njimi sta se zvrstili ekipi Anunnaki in Gatorade, ekipe iz drugega dela lestvice pa so bile v primerjavi s prvimi štirimi precej nekonkurenčne, saj je imela četrtouvrščena ekipa večjo prednost pred peto Frangeževo penino kot zaostanek za prvaki.

Prvenstvo je poleg zanimivih bojev postreglo tudi z neverjetnimi taktičnimi in zavlačevalnimi prijemi, kjer se je najbolj izkazala ekipa kasnejših prvakov. Zadnje tri partije so se igrale skoraj eno leto, čakalo pa se je seveda na rezultat zadnje partije ekipe A-jev. Obe preostali dve partiji sta bili iz dvoboja Velenje – Anunnaki, za obe pa sta lahko rečem, da sta skoraj zgodovinski. Partija Pucelj – Horvat se je igrala do 94. poteze, od 57. poteze dalje v Nalimovi končnici 5 figur. Končala se je s takorekoč golimi kralji, kar je v dopisnih partijah na malo višjem nivoju prav gotovo unikat.



Partija Šemrl – Korošec na prvi deski je verjetno še bolj zanimiva. Igrala se je do 92. poteze, izredno zanimiva pa je bila predvsem med 33. in 74. potezo, kjer se niti enkrat ni premaknil kmet oz. je bila vzeta figura, tako da je bila možnost remija po pravilu 50 potez oddaljena samo 9 potez. V tem času je beli, ki za razliko od črnega ni bil za remi, naredil kar 28 potez z damo, od tega enkrat kar dvanajstkrat zaporedoma.

Ne glede na vse to, je prvak na koncu vedno zasluženo prvak in tako seveda čestitamo ekipi Dentacom inženiring Velenje za naslov prvaka Slovenije.

Ekipa Anunnaki je nastopila s tremi standardnimi igralci, prvič pa se je ekipi pridružil Viktor Jemec, ki je na četrti deski nastopil odlično in tudi zbral največ točk.

Štefan Korošec na prvi deski je imel najtežje delo, opravil pa ga je odlično, saj si je s favoriziranim Marjanom Šemrlom delil prvo mesto v končni tabeli. Dosegel je štiri zmage in tri remije, žal pa je eno partijo tudi izgubil.

Stane Korošec si je na drugi deski delil drugo mesto, dosegel pa je enako število točk kot favorizirani igralec Velenja SM Mitja Gerzina in IM Anton Čopar iz ekipe Gatorade. Prvenstvo je končal brez poraza, s tremi zmagami in petimi remiji.