Že kar nekaj časa nazaj je naša ženska olimpijska reprezentanca osvojila zlato medaljo. Vse čestitke dekletom za enega največjih, verjetno celo največjega rezultata v slovenskem dopisnem šahu. Kar dve igralki te reprezentance so tudi članice našega društva in lahko rečem, da je društvo Anunnaki ponosno na svoji dve zlati olimpijki.
Smo pa v zadnji številki Šahovske misli dočakali tudi komentar glavnega in odgovornega urednika revije, g. Mohra. Seveda je začel s čestitkami, dosežek pred katerim lahko snamemo klobuk, pa čeprav ni pozabil omeniti, da je bil dosežen v "tam neki disciplini". Po mojem mnenju bi bilo vse lepo in prav, če bi se tukaj zaustavil. Žal se ni.
V krajši (očitno res) raziskavi je ugotovil, da gre očitno za posebno dopisno zgodbo, z dvema povsem neznanima igralkama itd itd. Po mojem mnenju pa je s stavkom "Olimpijsko zlato je naše, pa naj si bo takšno ali drugačno." tudi povsem razvrednotil dosežek te reprezentance.
G. Mohr je že v prvem odstavku uvodnika napisal, da o dopisnem šahu ne ve veliko. S svojim komentarjem je to tudi dokazal. Bi pa vseeno ne bilo potrebno dajati v nič dosežka te ekipe in celotnega slovenskega dopisnega šaha. Rezultat, ki so ga dosegle je seveda dosežek tako igralk kakor tudi celotne dopisne organizacije. Seveda je jasno, da so imela dekleta pomoč. Tako kot tudi dekleta v drugih ekipah. Takšne so pač zakonitosti dopisnega šaha. Vsem, ki se z njim ukvarjajo, je to jasno, kdor pa se na zadevo ne razume, naj je po mojem ne komentira.
Komentarji:
24.11.2009 8:33:12 andrej pravi ...
Da je dopisni šah v resnici free-style chess, ve tudi g.Mohr.
Razložimo pa ta pojem ponovno in na široko: lahko se uporabljajo multiprocesorski računalniki znanstvenih inštitutov na univerzah (s takšnimi nasprotniki sem jaz igral na Finalu Evrope), vsi možni šahovski programi, odneseš lahko svojo pozicijo h Kasparovu ali pa igraš brez računalnika, na slepo....
VSE JE DOVOLJENO - IGRAJ KAKOR VEŠ IN ZNAŠ!!!
Da v ekipnem šahu igrajo za posameznike cele ekipe v ozadju, je bilo jasno tudi že takrat, ko računalnikov ni bilo in je kar cel šahovski klub ali pa celi nacionalni štabi analizirali za nekoga, ki je igral na neki ekipni deski, pa takrat nihče ni tarnal, da je to nelegalno, neregularno, nedovoljeno, nešahovsko!
Tudi takrat je bil to IGRAJ KAKOR VEŠ IN ZNAŠ šah, pa ni nikomur ni prišlo na misel, da bi npr. osporaval Rusom njihove zmage na dopisnih šahovskih Olimpijadah ali individualnih svetovnih prvenstvih!!!
To je pač takšna šahovska panoga, ki to dovoljuje, dovoljevala pa je takšno pomoč že od vseh začetkov pojava te oblike šaha, to vendar ni nikakršno presenečenje! Se pa z njo ukvarjajo predvsem ljudje, ki za redni šah in tekanje po turnirjih nimajo časa, hočejo pa na nek način ohraniti stik s šahom. Ta panoga ni za vsakogar, zato se tudi mnogi uspešni igralci OTB šaha ne odločijo za nastopanje v dopisnem šahu, ker niso prepričani, da bi zmogli nekaj letno garanje za en sam turnir, če pa za eno popoldne lahko odigrajo cuger in še pobašejo lepe nagrade, nakar tečejo na naslednjega. O kvaliteti takega šaha pa se seveda sploh ne sme vprašati....!!!???
22.11.2009 15:02:27 Ja. pravi ...
Ma ja, tipično Mohr...
21.11.2009 22:42:25 Milan pravi ...
Dopisna šahovska zveza še vedno molči.
Mogoče so spregledali?
13.11.2009 21:20:45 kredn pravi ...
Zgornji članek je popolnoma na mestu. Kolikor se spominjam, moj pa spomin seže dovolj nazaj, da se lahko spomnim, kako je g. Georgie (to je tisti desni na sliki, a ne?) precej manj moraliziral, ko se je dogovarjal, opsss, boril za določene naslove. Čudna je ta zveza, da niti znotraj ne spoštujete lastnih dosežkov.